9. junija, na dan, ko bodo potekale evrovolitve, bomo na referendumu torej odločali tudi o tem, ali naj imajo volivci s pomočjo preferenčnega glasu tudi pri volitvah v državni zbor (DZ) večjo moč odločanja o tem, kdo bo sedel na poslanske stolčke. Volivci, ki si želijo sami izbrati in glas oddati kandidatu za poslanca z imenom in priimkom, ne pa zgolj obkrožati kandidata, ki ga je določila stranka, bodo referendum podprli.

Če bo referendum uspel, bo to signal za vlado, naj spremeni zakonodajo tako, da bomo na volitvah v DZ poleg stranke izbrali tudi kandidata, ki ga želimo videti v parlamentu, podobno kot to že počnemo pri izbiri poslancev, ki jih Slovenija pošlje v Bruselj.

Ker je referendumsko vprašanje zelo splošno in način, na katerega naj bi bil preferenčni glas uveljavljen, sploh ni omenjen, bodo volivci politikom tu pustili močno proste roke pri spravljanju teorije v prakso.

Najverjetneje je pričakovati, da bo, če volivci referendum podprejo, udejanjena nekakšna različica sistema, ki že velja za volitve v evropski parlament, kjer se poslanski stolčki med stranke delijo po d'Hondtovem sistemu, kateri strankarski kandidati se usedejo nanje, pa po relativnem preferenčnem glasu, ki se upošteva le, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.

Sorodna novica Kako in zakaj bo Slovenija izbrala ne osem, ampak devet evroposlancev?

D'Hondtovo pravilo in relativni preferenčni glas

Kako deluje d'Hondtov sistem? Glasove za posamezno listo delimo z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo. Poiščemo najvišje količnike med vsemi strankami, za evropske volitve devet najvišjih, ker Slovenija voli devet evroposlancev, in stranka, ki ima največ najvišjih količnikov, osvoji tudi največ mandatov v parlamentu.

Kateri poslanci zasedejo stolčke? Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se na evropskih volitvah upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če preferenčnega praga na primer ni presegel nihče od kandidatov, se upošteva vrstni red liste, sicer pa so izvoljeni poslanci z največ preferenčnimi glasovi.

Relativni preferenčni glas se uporablja tudi na lokalnih volitvah

Tudi lokalne volitve poznajo preferenčni glas pri glasovanju v občinske svete, pri čemer se preferenčni glasovi upoštevajo, če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati z največ preferenčnimi glasovi, a obstaja še en pogoj, takšen kandidat mora prejeti vsaj 10 odstotkov od vseh glasov, oddanih za listo.

Načinov, kako udejanjiti preferenčni glas, je torej veliko, najskrajnejši bi bil absolutni preferenčni glas, tako da bi se ti glasovi vedno avtomatično upoštevali. Če bi stranka osvojila pet mandatov, bi to v tem primeru pomenilo izvolitev petih kandidatov z največ preferenčnimi glasovi. Nosilec liste in vrstni red, ki si ga je izmislila stranka, tako ne bi imel prav nobene teže. Ta scenarij, po katerem bi se stranke popolnoma odrekle vplivu, je sicer zelo malo verjeten.

Ukinitev volilnih okrajev?

Kot izhaja iz referendumskega predloga, bi predlagatelji referenduma v Svobodi volilne okraje in volilne enote ukinili oz. ohranili le na administrativni ravni. Ustavno sodišče je decembra 2018 ugotovilo, da so območja volilnih okrajev neustrezna, izbira volilnega sistema pa da je v pristojnosti zakonodajalca. Pri čemer je ukinitev neustreznih volilnih okrajev ena od rešitev.

Slovenija bi, kot je to na evropskih volitvah, lahko postala ena sama volilna enota, kandidata XY stranke A pa bi tako lahko s preferenčnim glasom obkrožili povsod v Sloveniji.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je med razpravo v parlamentu poudaril, da bi preferenčni glas prinesel doslednejšo izvedbo zahteve 80. člena ustave, ki govori o odločilnem vplivu volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Poudaril je, da je glasovanje s preferenčnim glasom v Sloveniji že kar uveljavljeno, in sicer na evropskih in lokalnih volitvah, volivcem pa da je preferenčni glas jasen in dobro poznan.

Da trenutno volivec nima vpliva na izbiro kandidata znotraj strankarske liste, kar pomeni, da mu je kandidat na neki način vsiljen, je že pred leti opozarjal tudi nekdanji direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko.

Sistem volilnih okrajev, kjer kandidate določajo stranke

Trenutno je v Sloveniji za volitve v DZ v veljavi sistem volilnih okrajev, v katerem stranke same izberejo kandidate za posamezni volilni okraj in tako volivec izbira zgolj med strankami z vnaprej določenimi kandidati v svojem okraju. Ker stranke zelo dobro vedo, kje imajo odlično podporo volivcev, v katerih volilnih okrajih pa ta peša, tako tudi z lahkoto predvidevajo, kje so možnosti za izvolitev v parlament naravnost odlične in kje 'misija nemogoče'.

Stranke imajo tako precej velik vpliv na to, kdo bo sedel v parlamentarne klopi in jih zastopal. V preteklosti se je znotraj strank prelilo že zelo veliko 'hude krvi', ko je bil kakšen vidnejši poslanec na prihajajočih novih volitvah postavljen na listo v slabše izvoljiv okraj. To se je pred volitvami leta 2022 zgodilo takratni poslanki Levice Violeti Tomić, ki je, potem ko se je z vodstvom stranke zapletla v nesoglasja in razhajanja, izgubila svoj volilni okraj Ljubljana Center, kjer je kandidirala vsa leta poprej in gladko zmagovala. Levica jo je zaradi 'razhajanj' želela premakniti na kandidatno listo v Maribor, kar težko razumemo kot kar koli drugega kot 'kazen', Tomić pa je stranko nato zapustila.

Preferenčni glas z ukinitvijo okrajev bi opisano dinamiko pri volitvah v DZ obrnil na glavo, saj bi volivci sami izbirali, koga hočejo v parlamentu, stranka pa bi jim zgolj ponudila nabor imen. Taktiziranja in premikov v bolj in manj izvoljive okraje bi tako bilo konec.

Sorodna novica Poslanci podprli predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Njihov datum še ni znan.

Referendum so podprli Svoboda, Levica in NSi, SD je bil vzdržan, SDS pa proti

Predlog referenduma o preferenčnem glasu na volitvah v DZ je podprlo 50 poslancev Svobode, Levice in NSi-ja, medtem ko so se v koalicijskem SD-ju glasovanja vzdržali, poslanci SDS-a pa so glasovali proti.

Svoboda (predlagatelji referenduma), Levica in NSi podpirajo uvedbo preferenčnega glasu, saj je po njihovem mnenju treba dati glasovom volivcev večjo težo pri tem, kdo bo zasedel poslanski stolček. Prepričani so tudi, da bo večji vpliv volivcev na to, kdo bo dejansko izvoljen, pripomogel k večji volilni udeležbi, ki je v Sloveniji v evropskem merilu precej slaba.

V SD-ju so se vzdržali, ker referendumsko vprašanje po njihovem mnenju volivcem ne ponuja konkretne možnosti, kako uvesti preferenčni glas, niti jim ne zagotavlja, da bo s tem res zagotovljen odločilni vpliv na izbiro kandidatov.

V SDS-u so glasovali proti, ker da bo uvedba preferenčnega glasu pomenila "napad na podeželje, estradizacijo in elitizacijo politike". Tako so izrazili bojazen, da bodo volivci v velikih mestih glasovali za someščane, prebivalci manjših krajev in vasi pa da bodo imeli zelo okrnjene možnosti.